Prevajanje

Deskarska meka na Baliju

Kuta se je skozi zgodovino sprehodila od majhne ribiške vasice do najbolj znanega turističnega območja na Baliju in v celotni Indoneziji. Ima vse, kar se pričakuje od svetovno prepoznavnih centrov obalnega turizma – čudovite bele peščene plaže, široko izbiro nastanitev, raznovrstno kulinarično ponudbo ter seveda razvito nočno življenje. Najbolj pa je morda poznana kot meka za deskarje na valovih. Je tudi dobra odskočna deska za začetnike, saj v bližini glavne plaže ni nevarnih skal.


Dostop do Kute iz tujine je enostaven, saj je letališče Ngurah Rai, tretje največje letališče v Indoneziji, od njega oddaljeno le 13 kilometrov. Bali je s tem letališčen povezan tudi z Evropo, natančneje Amsterdamom. Leta 2002 in 2005 je bila Kuta prizorišče grozovitih terorističnih napadov, v katerih so bili tarča predvsem tuji turisti. Sicer pa Bali velja za precej varno deželo za turiste, glavna nevarnost so kot ponavadi – žeparji. Danes si je že dobro opomogel po napadih in ostaja party središče Balija, tudi za tiste z nekoliko bolj plitvim žepom. Tudi sobo lahko tu dobite za razumno ceno, ponudba je namreč še posebej osredotočena na nizki in srednji turistični razred.

V naslednjem letu bom verjetno vpisal študij Španskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti. Dejansko me zanima predvsem znanje prevajanja, ki se ga ta tej smeri ne uči, a prevajalec lahko na filozofski fakulteti postaneš samo na smereh slovenščina-angleščina-nemščina, slovenščina-angleščina-francoščina, in slovenščina-angleščina-italijanščina. Tako, da imajo lahko wannabe prevajalec v španščino postanem kvečjemu s študijem samega jezika in dodatnega učenja po tem, seveda pa po koncu študija za prevod ne bom mogel zaračunati toliko, kot specializirani in posebej usposobljeni prevajalci. To je seveda povsem razumljivo, da človek namreč lahko naredi kvaliteten prevod je potrebno še vse kaj drugega kot le znanje dveh jezikov. Nekvaliteten prevod pa ni visoko na seznamu želja potencialnih naročnikov, no vsaj ne za visoko urno postavko.

Prevajalci prej omenjenih jezikov se na posebnem programu imenovanem Medjezikovno posredovanje pridobijo “jezikovno, kulturno in kontrastivno besedilno znanje v slovenščini, angleščini in izbranem tretjem jeziku, usvojijo pa tudi osnovne prevajalske spretnosti.” Dokončanje tega študija naj bi sicer bodoči prevajalci v mnogih primerih nadaljevali na magistrskem študijo prevajanja oziroma tolmačenja. Če lahko prevajalec v Španščino lahko postanem na ta način, oziroma če lahko sam vpišem ta magisterij na področju španščine ne vem, ampak se mi pa ne zdi preveč verjetno.

Vsak študent kdaj razmišlja o študentski izmenjavi v tujini. Le nekateri pa se za to tudi odločijo. Večina jih v tujini opravi kakšen semester študija, manj znana pa je možnost opravljanja prakse v tujem okolju. Kolegica je odlično združila zadeve in poleg prakse v Barcelona istočasno pisala še svojo diplomsko nalogo. Nalogo je kot vsi tamkajšnji študenti morala najprej oddati v angleščini, na matični domači fakulteti pa še prevod v slovenščini. Prevajanje potrebne literature (iz katalonščine!), ji je sicer vzelo precej časa in denarja, a ji vsaj drugega itak ni primanjkovalo. Za prevode literature je večinoma ‘najela’ kar sodelavce na svojem delovnem mestu pri praksi. Podobno poceni je na koncu za lektoriranje diplome porabila kar kolegico iz Slovenije, ki je v zadnjem letniku študija angleščine in zna v tem jeziku pravilno postavljati tudi vejice in ostale ‘podrobnosti’. Lektoriranje se meni zdi zelo zahtevno že v slovenščini, kaj šele da bi kaj takega poizkusil v angleščini. Sem pa ji pomagal, ko je ponovno potrebovala prevod – tokrat iz angleščine v slovenščino. Prevajanje v tej smeri mi ne predstavlja velikih težav, ker sem opravljal kar nekaj študentskih del, kjer sem počel prav to. Kljub temu pa je ponovno potrebovala še lektoriranje diplome v slovenščini, kandidata za to opravilo pa je našla kar na spletu. Zanimiva »dogodivščina«, kljub vsem prevodom, komplikacijam in dodatnim stroškom pa pravi, da svoje odločitve ne bo nikoli obžalovala.

Verjetno ste že navajeni, da vsake toliko napišem tudi kaj o različnih vrstah finančnega udejstvovanja. Tokrat bom na kratko opisal naložbeno zavarovanje in povedal nekaj o tem, kako si predstavljam online trgovanje. Za naložbeno zavarovanje (to so življenjska zavarovanja) je značilno, da je sestavljeno iz naložb, vezanih na gibanje vrednosti enot premoženja izbranih vzajemnih skladov. Lahko je vezano tudi na življenjska zavarovanja z zajamčeno zavarovalno vsoto. Lahko se odločite za posamezen sklad ali kombinacijo le teh po vaši izbiri. Izbor skladov za naložbeno zavarovanje lahko po vaši želji kasneje spremenite in na ta način vplivate na donose. Od vzajemnih skladov se naložbeno zavarovanje loči po tem da ste zavarovani za primer smrti ter da je davčno ugodnejše, če je polica sklenjena za več kot 10 let in sta zavarovalec in upravičenec ista oseba.

V veliki večini primerov je pri tovrstnem poslovanju možno tudi online trgovanje, vsaj kar se tiče Samega pristopanja k zavarovanju. Ne vem pa še dovolj o tem, koliko lahko preko spleta kasneje vplivaš na svoje naložbe. Online trgovanje sem do sedaj v praksi izkusil predvsem v obliki poslovanja z vzajemnimi skladi. Pri teh je omogočeno polaganje zneskov na že odprt račun. Morda kdo ve, kako daleč seže online trgovanje pri drugih oblikah investiranja?

Poleti sem bil bolj kot ne brez pravega dela, veliko sem hodil okoli in zapravil še več denarja. Med drugim sem ravno lani šel na absolventski izlet, kar me je stalo okoli 850€. Zato sem bil navdušen, ko me je poklicala teta, ki dela v večji slovenski firmi (ne bom reklamiral!) in me vprašala, če bi za njih naredil prevod obsežnega teksta - navodil za uporabo brusilnega stroja. Prevajanje mi sicer ni španska vas, saj sem za tetino firmo že prevedel krajši tekst, a takrat je bila vsebina bližje mojemu sociološkemu znanju. Zato mi je tokratni prevod predstavljal pravi izziv. O malo stvareh vem tako malo, kot o brusilnikih. Navodila so bila polna natančnih tehničnih opisov delov stroja in napotkov za varno uporabo. Najprej sem se zato skoraj že vdal v usodo in rekel teti, da naj za prevajanje zadolži nekoga bolj tehnično podkovanega, nato pa sem se raje oborožil z množico slovarjev v elektronski obliki in stvar je počasi zalaufala. Še posebej mi je koristil slovar orodja (da, tudi to obstaja!), ki sem ga našel kar na internetu. Prevod mi je pomagala napisati tudi dobra stara Wikipedia, oziroma njen pod-oddelek imenovan Wiktionary. Koristen za prevajanje redkejših besed je tudi sicer bolj na Hrvaško orientiran slovar EUdict, ki pa kljub temu lahko koristi tudi slovenskim prevajalcem. Za prevajanje sem vse skupaj potreboval kakšne tri tedne, prevod pa je na koncu obsegal okoli 70 strani. Na koncu sem bil vesel predvsem plačila, ki mi je skoraj v celoti pokrilo stroške absolventskega izleta.

Precej svojega prostega časa, tako kot še marsikdo dandanes, preživim na blogih in forumih. Forumi so prav tako kot blogi zanimiv fenomen, čeprav jih poznamo že veliko dlje. Meni osebno je pri forumih najbolj nedoumljivo to, da ljudje na njih sprašujejo stvari, ki jih v 0,03 sekunde dobijo na Googlu. Večinoma se seveda nahajam na angleških forumih, ker je izbira pač toliko večja. Primer takšnega vprašanja : “Can anybody please tell me, where can i find some apartments in Bohinj?” Povsem na mestu vprašanje za smučarski forum, ampak a je res tako težko vpisati ” apartments in Bohinj ” v Google ?? Vedno se vprašam, ali je problem v tem, da ljudje ne vedo, da je dovolj vpis besedic ” apartments in Bohinj ” v iskalnik, ali je problem v tem, da so preleni. A prva možnost se mi zdi vseeno verjetnejša, ker je za pisanje replyja na forumih potrebno več truda. Da pa ne bo pomote, če bi se vprašanje glasilo: “Can somebody tell me about easy affordable apartments in Bohinj?”, potem bi bila stvar razumljiva in bi forum dejansko izpolnil svojo funkcijo izmenjave specifičnih vedenj in izkušenj.

Tako kot verjetno še mnogi se tudi jaz že nestrpno veselim konca zime, pusta, sonca in toplote. Za to je veliko razlogov – neskončne količine oblek, ki so pozimi potrebne recimo. Ampak skoraj nič me pozimi ne moti toliko, kot suha koža. V kolikor pozimi hodimo okoli brez rokavic je suha koža povsem neizogibna. Problemi, ki s tem nastanejo, se le stopnjujejo, v kolikor se ne uporabi dermatološka kozmetika. Suha koža se namreč v tem primeru kmalu lahko pretvori v krvavo kožo in potem je potrebno še veliko več truda, da zopet vzpostavimo zdravo stanje kože. Dermatološka kozmetika se sliši kot nekaj dokaj kompliciranega, a v bistvu jo lahko enostavno opišemo kot vse, kar nam pomaga, da naša koža spet pridobi nekdanji sijaj. Naravna kozmetika pa predstavlja del dermatološke kozmetike, ki uporablja v svojih izdelkih le naravne snovi. Dermatologija je sicer veja medicine, ki se ukvarja z zdravljenjem kože. Meni je najpomembnejše, da je dermatološka kozmetika tudi naravna kozmetika. V kolikor so v kremah, losjonih ali olju sintetični dodatki, konzervansi ali barvila, se njihove uporabe raje vzdržim. Pa je že boljša suha koža, kot občutek, da v naše telo zlivamo kemikalije! Zato mora dermatološka kozmetika vedno biti naravna kozmetika, na trgu pa obstajajo tudi ponudniki, ki ponujajo prav to!

Eden mojih najboljših prijateljev se poklicno ukvarja z fotografiranjem. Najraje ima fotografiranje porok. Mogoče je temu vzrok tudi to, da je bolj nežna duša, vsekakor pa tudi plačilo ni slabo. Lahko si predstavljate, da tudi druge vrste fotografiranja, denimo modno fotografiranje prinašajo določeno zadovoljstvo in predvsem zanimive prizore ekstravagantno oblečenih ali pomanjkljivo oblečenih modelov. Zdi se mi tudi manj zahtevno, vsaj kar se tiče pritiska, saj objektu fotografije ponavadi ne uničiš enkratnih spominov, v kolikor se kaj zalomi. Fotografiranje porok pa je kolegu všeč prav zaradi izjemne odgovornosti. Poskrbeti mora, da vsi na slikah izgledajo lepi v kakršnihkoli vremenskih razmerah in to v zelo omejenem času. Zaželjeno je celo, da fotograf tudi osebnostno sovpada v sam dogodek, saj se tako bolje poveže s poročnim parom in svati. Ljudje radi svoje dobre (ali slabe) izkušnje s poročnimi fotografi širijo naprej, tako da je zadovoljstvo naročnikov ves čas pred fotografovimi očmi. Fotografiranje porok je zato resnično težavno delo, a prav toliko tudi nagrajujoče. Zato lahko tudi kot eno najbolj zahtevnih vrst poklicne fotografije fotografiranje porok štejemo med zelo zanimive poklice.

Ker se zadnje čase zanimam za gradbeništvo in arhitekturo, vam lahko nekaj povem o tem, kaj vse lahko štejem pod ta pojma. Tokrat se bom osredotočil na prvo. Pod gradbeništvo lahko štejemo med drugim tudi slikopleskarstvo, fasaderstvo, strojne inštalacije in polaganje talne obloge. Naštete stvari štejemo med zaključna dela v gradbeništvu. Ker sem se pred kratkim vselil v novo stanovanje in je bila potrebna menjava talne obloge, je to tema, ki jo najbolj poznam in me najbolj tudi zanima. Nekaj o tem sem povedal že zadnjič, tokrat pa se bom osredotočil na parket, ki je zelo priljubljena vrsta talne obloge. Dobro je izbrati parket višje kvalitete in ne takega za 30€ / kvadratni meter. Poznamo klasični, lam, lamelni, tehno, gotovi in panelni parket. Meni se najlepši zdi gotovi dvoslojni parket, ki pa ni med cenejšimi. A takšne so stvari, ko gre za gradbeništvo, kar je najceneje na začetku, nas lahko kasneje lahko hudo udari po žepu. Zdi se mi, da to pravilo še posebej velja za talne obloge.

Pred časom sem vam na kratko opisal kako izgledajo finančno svetovanje, naložbeno zavarovanje in svet vzajemnih skladov. V mojem drugem finančno usmerjenem prispevku pa se bom usmeril na same naložbe v delnice oziroma vrednostne papirje. Borzno posredovanje je storitev s katero vam finančne institucije omogočajo naložbe v delnice. Ponavadi vam borzno posredniške hiše omogočajo trgovanje tako na domačem trgu, kot tudi v finančno neprimerljivo kompleknejših tujih okoljih. Medtem, ko domače okolje ponavadi dobro poznajo, se pri vlaganju v tuje trge posvetujejo s partnerji. Dobro je, če družbe borzno posredovanje dopolnjujejo tudi z analizami trgov in trenunih stanj tveganosti. Pri tem se vam vsekakor izplača preveriti njihove splošne pogoje in drobni tisk.

Sam se za neposredne naložbe v delnice do sedaj še nisem odločil. Prvi razlog je preveliko tveganje, drugo pa relativno slabo poznavanja razmer na trgih (tudi slovenskem) in preveliko tveganje, ki naložbe v delnice spremlja. Namesto tega sem borzno posredovanje preizkusil v obliki vzajemnih skladov. Ti so namreč zaradi razpršitve premoženja in tveganj mnogo varnejši. KLjub temu pa se seveda trenutna kriza (zelo) pozna tudi pri njihovem stanju. Zato trenutno vse oblike, ki zadevajo borzno posredovanje, postavljam na stranski tir. Kljub temu, da je cena delnic resda že precej nizka, se vendarle še nisem povsem znebil nezaupanja.