Prevajanje

V naslednjem letu bom verjetno vpisal študij Španskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti. Dejansko me zanima predvsem znanje prevajanja, ki se ga ta tej smeri ne uči, a prevajalec lahko na filozofski fakulteti postaneš samo na smereh slovenščina-angleščina-nemščina, slovenščina-angleščina-francoščina, in slovenščina-angleščina-italijanščina. Tako, da imajo lahko wannabe prevajalec v španščino postanem kvečjemu s študijem samega jezika in dodatnega učenja po tem, seveda pa po koncu študija za prevod ne bom mogel zaračunati toliko, kot specializirani in posebej usposobljeni prevajalci. To je seveda povsem razumljivo, da človek namreč lahko naredi kvaliteten prevod je potrebno še vse kaj drugega kot le znanje dveh jezikov. Nekvaliteten prevod pa ni visoko na seznamu želja potencialnih naročnikov, no vsaj ne za visoko urno postavko.

Prevajalci prej omenjenih jezikov se na posebnem programu imenovanem Medjezikovno posredovanje pridobijo “jezikovno, kulturno in kontrastivno besedilno znanje v slovenščini, angleščini in izbranem tretjem jeziku, usvojijo pa tudi osnovne prevajalske spretnosti.” Dokončanje tega študija naj bi sicer bodoči prevajalci v mnogih primerih nadaljevali na magistrskem študijo prevajanja oziroma tolmačenja. Če lahko prevajalec v Španščino lahko postanem na ta način, oziroma če lahko sam vpišem ta magisterij na področju španščine ne vem, ampak se mi pa ne zdi preveč verjetno.

Vsak študent kdaj razmišlja o študentski izmenjavi v tujini. Le nekateri pa se za to tudi odločijo. Večina jih v tujini opravi kakšen semester študija, manj znana pa je možnost opravljanja prakse v tujem okolju. Kolegica je odlično združila zadeve in poleg prakse v Barcelona istočasno pisala še svojo diplomsko nalogo. Nalogo je kot vsi tamkajšnji študenti morala najprej oddati v angleščini, na matični domači fakulteti pa še prevod v slovenščini. Prevajanje potrebne literature (iz katalonščine!), ji je sicer vzelo precej časa in denarja, a ji vsaj drugega itak ni primanjkovalo. Za prevode literature je večinoma ‘najela’ kar sodelavce na svojem delovnem mestu pri praksi. Podobno poceni je na koncu za lektoriranje diplome porabila kar kolegico iz Slovenije, ki je v zadnjem letniku študija angleščine in zna v tem jeziku pravilno postavljati tudi vejice in ostale ‘podrobnosti’. Lektoriranje se meni zdi zelo zahtevno že v slovenščini, kaj šele da bi kaj takega poizkusil v angleščini. Sem pa ji pomagal, ko je ponovno potrebovala prevod – tokrat iz angleščine v slovenščino. Prevajanje v tej smeri mi ne predstavlja velikih težav, ker sem opravljal kar nekaj študentskih del, kjer sem počel prav to. Kljub temu pa je ponovno potrebovala še lektoriranje diplome v slovenščini, kandidata za to opravilo pa je našla kar na spletu. Zanimiva »dogodivščina«, kljub vsem prevodom, komplikacijam in dodatnim stroškom pa pravi, da svoje odločitve ne bo nikoli obžalovala.

Poleti sem bil bolj kot ne brez pravega dela, veliko sem hodil okoli in zapravil še več denarja. Med drugim sem ravno lani šel na absolventski izlet, kar me je stalo okoli 850€. Zato sem bil navdušen, ko me je poklicala teta, ki dela v večji slovenski firmi (ne bom reklamiral!) in me vprašala, če bi za njih naredil prevod obsežnega teksta - navodil za uporabo brusilnega stroja. Prevajanje mi sicer ni španska vas, saj sem za tetino firmo že prevedel krajši tekst, a takrat je bila vsebina bližje mojemu sociološkemu znanju. Zato mi je tokratni prevod predstavljal pravi izziv. O malo stvareh vem tako malo, kot o brusilnikih. Navodila so bila polna natančnih tehničnih opisov delov stroja in napotkov za varno uporabo. Najprej sem se zato skoraj že vdal v usodo in rekel teti, da naj za prevajanje zadolži nekoga bolj tehnično podkovanega, nato pa sem se raje oborožil z množico slovarjev v elektronski obliki in stvar je počasi zalaufala. Še posebej mi je koristil slovar orodja (da, tudi to obstaja!), ki sem ga našel kar na internetu. Prevod mi je pomagala napisati tudi dobra stara Wikipedia, oziroma njen pod-oddelek imenovan Wiktionary. Koristen za prevajanje redkejših besed je tudi sicer bolj na Hrvaško orientiran slovar EUdict, ki pa kljub temu lahko koristi tudi slovenskim prevajalcem. Za prevajanje sem vse skupaj potreboval kakšne tri tedne, prevod pa je na koncu obsegal okoli 70 strani. Na koncu sem bil vesel predvsem plačila, ki mi je skoraj v celoti pokrilo stroške absolventskega izleta.

Pred kratkim sem izdal svojo drugo pesniško zbirko. Zaradi relativno dobrega odziva (400 prodanih izvodov) sem neskromno pomislil da bi si v tujini zaželeli prevod mojih umotvorov. Ker mi prevajanje ni povsem tuj pojem - dolgo časa sem prevajal prispevke za internetne portale - sem se odločil biti sam svoj mojster. Že vnaprej sem se zavedal, da prevod ne bo lahko napisati, saj so moji pesmi polne metaforike, kompleksnih stavčnih tvorb in lajtmotivov. A sem se odločil vseeno poizkusiti, saj sem bil iz istega razloga prepričan, da prevajanje s strani agencije ne bi ohranilo prvotnega pomena tekstov. Kako zelo sem bil v zmoti!

Prvi vzrok za neuspeh je bil v tem, da sem bil ob pisanju prve zbirke (najprej sem se odločil za prevod le te) v povsem drugačnem razpoloženju, kot sem sedaj. Zato sem imel že probleme z razbiranjem pravega sporočila pesmi v slovenščini, kaj šele potem, ko se je začelo prevajanje.  Drugi vzrok pa enostavno leži v težavnosti jezika. Zato sem na koncu vrgel puško v koruzo in prevod zaupal agenciji. In ni mi žal. Očitno je bil prevajalec v podobnem razpoloženju kot jaz ob pisanju zbirke, kajti prevod je naravnost genijalen!

Prijatelj je pred časom kupil in prebral prevod knjige znanega srbskega avtorja na področju psihoanalize. Prevajanje je na precej nizkem nivoju. Kolega se je potrudil in si izposodil original knjige v knjižnici ter prebral tudi tega. Kljub temu, da slabo razume srbsko in je njegovo poznavanje tega jezika omejeno na filme kot so Rane in Kolesa, vseeno zatrjuje, da mu je original pri učenju za izpit na Psihologiji bolj koristil, kot pa njegov prevod. Prevajanje je moralo biti torej narejeno res na hitro in brez poznavanja potreb bralcev tovrstnih knjig.

Zdi pa se, da so se tudi pri založbi zavedli svoje napake in si za prevajanje drugega dela istega avtorja vzeli nekoliko več časa. No, tega bi potrebovali na vsak način, saj je delo nekajkrat obsežnejše in velja za eno glavnih svetovnih teorij na področju psihoanalize. Do sedaj ga je delo prebral do polovice in tokrat je prevod ocenil z oceno 9/10. Vsekakor velik napredek glede na prejšnjo knjigo. Kljub temu pa ga boljše prevajanje nove knjige še ni prepričalo, da bi si knjigo tudi kupil, saj ga še preveč skeli prejšnji nakup. Zaenkrat si je knjigo tako le izposodil od kolega.